Identification: SLO-1999-1-003

U-I-367/96

11.03.1999

 

 

>DOKUMENT : US19372

>ZAUPNOST :

>REPUB    : 5

>VRSTAD   : 01

>DVLOG    : 961122

>VRSTAV   : 23

>VRSTAA   : 03

>DODL     : 990311

>VODL     : 1

>VREŠ     : 01

>JEZIK    : 1

>DVHOD    : 990406

>POD      :

P18 Ostalo

>ZADEVA   :

U-I-367/96

>EVIDENCA :

E-19/99

>IMEVLAG  :

Nacionalna stranka dela, Ajdovšina

>AKT      :

Zakon o politinih strankah (Uradni list RS, št. 62/94) (ZPolS), 1. odst. 23. l.

>PROBLEM  :

Ustavno sodiše, doloitev roka zakonodajalcu za odpravo neskladja zakonske norme z Ustavo.

Politine stranke, financiranje.

Volitve, enakost volilne pravice.

Odklonilno loeno mnenje Ustavnega sodnika.

Pravna podlaga:

Ustava, 1. odst. 43. l.

Zakon o Ustavnem sodišu (ZUstS), 48. l.

>SKLEPI   :

 

>IZREK    :

V neskladju z Ustavo je, da prvi odstavek 23. lena Zakona o politinih strankah omejuje financiranje politinih strank iz drńavnega prorauna na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor. Drńavni zbor mora to neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odlobe v Uradnem listu Republike Slovenije.

>TEKST    :

Izloitev politinih strank, ki niso pridobile mandatov na volitvah v Drńavni zbor, iz drńavnega financiranja, pomeni nedopustno diskriminacijo teh strank in s tem poseg v enakost volilne pravice (43. len Ustave). Zakonodajalec sicer lahko doloi prag za pridobivanje sredstev iz drńavnega prorauna, vendar je lahko ta prag le tolikšen, da izloi iz drńavnega financiranja politine stranke, ki so predlagale liste, za katere se je na volitvah izkazalo, da niso imele realnih mońnosti za pridobitev vsaj enega mandata. S tem namre zakonodajalec prepreuje kandidiranje zgolj z namenom pridobivati sredstva iz drńavnega prorauna.

>AVTOR    :

 

>OBJAVA   :

 

Uradni list RS, št. 24/99

>POSLANO  :

 

>OPOMBA   :

K obravnavani zadevi sta bile s sklepom Ustavnega sodiša z dne 17. 12. 1998 pridruńeni zadevi št. U-I-4/98 in št. U-I-6/98 zaradi skupnega obravnavanja in odloanja.

POLNI TEKST:

U-I-367/96

11.3.1999

 

 

                        O D L O B A

 

 

Ustavno sodiše je v postopku za oceno ustavnosti, zaetem na pobude Nacionalne stranke dela, Ajdovšina, ki jo zastopa predsednik Marjan Poljšak, Nove stranke, Ljubljana, ki jo zastopa tajnik Blań Babi, politine stranke Republikanci Slovenije, Velenje, ki jo zastopa predsednik Adolf Štorman, in Stranke enakopravnih deńel, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Jońef Jarh, na seji dne 11. marca 1999

 

 

                      o d l o i l o : 

 

V neskladju z Ustavo je, da prvi odstavek 23. lena Zakona o politinih strankah (Uradni list RS, št. 62/94) omejuje financiranje politinih strank iz drńavnega prorauna na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor. Drńavni zbor mora to neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odlobe v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

                    O b r a z l o ń i t e v

 

                              A.

 

1. Pobudniki izpodbijajo dolobe 23. lena Zakona o politinih strankah (v nadaljevanju: ZPolS), ki urejajo financiranje politinih strank iz drńavnega prorauna. Pobudniki menijo, da je doloba, ki omejuje proraunsko financiranje na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor (v nadaljevanju: parlamentarne stranke), protiustavna. Po njihovem mnenju ta doloba nedopustno diskriminira vse druge (izvenparlamentarne) politine stranke. Pobudniki menijo, da je izpodbijana doloba v neskladju s 14. lenom Ustave ter z ustavnim naelom demokratine drńave. Navajajo, da "denar pomeni politini stranki mońnost delovanja, zato je z odvzemom na volitvah prisluńenih finannih sredstev stranki odvzeta mońnost enakopravnega nastopanja v politinem prostoru". Politino delovanje izvenparlamentarnih strank po njihovem mnenju zaradi izpodbijane ureditve odmira, nove politine opcije pa se ne razvijajo.

 

2. Drńavni zbor na pobudo ni odgovoril.

 

                              B.

 

 

3. Izpodbijani 23. len ZPolS doloa:

 

"Stranka, katere kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v drńavni zbor, ima pravico do sredstev iz prorauna glede na število dobljenih glasov v vseh volilnih enotah na zadnjih volitvah v Drńavni zbor.

 

Stranka iz prejšnjega odstavka ima pravico do sredstev iz prorauna za vsak dobljen glas na volilnega upravienca v višini 30 tolarjev. Znesek se dodeljuje stranki meseno.

 

Znesek iz prejšnjega odstavka se meseno usklajuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen po zadnjih znanih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko."

 

4. Ustava v prvem odstavku 43. lena doloa, da je volilna pravica splošna in enaka. Naelo enakosti volilne pravice se nanaša na pravico voliti (aktivna volilna pravica) in pravico biti voljen (pasivna volilna pravica). Naelo enakosti pasivne volilne pravice prepoveduje drńavi diskriminirati ali privilegirati doloene kandidate, politine stranke ali druge politine skupine v konkurennem boju za glasove volivcev. Politinim strankam morajo biti pravno zagotovljene enake konkurenne mońnosti glede doloanja kandidatov, glede volilne kampanje, glede drńavnega financiranja in glede povrail stroškov volilne kampanje.1 Bistvo naela enakih mońnosti je v tem, da drńava (prav tako pa tudi lokalne skupnosti) nevtralno deluje na tekmovanje med politinimi strankami za pridobivanje oziroma ohranjanje politine oblasti na volitvah.

 

5. Razlikovanje med politinimi strankami glede drńavnega financiranja pomeni poseg v naelo enakih konkurennih mońnosti politinih strank in s tem v naelo enakosti pasivne volilne pravice. To razlikovanje je poseg v ustavno zagotovljeno enakost volilne pravice. Takšen poseg je ustavno dopusten samo v primeru, da varuje neko drugo ustavno vrednoto, da je za dosego tega cilja nujen (neizogiben) in da je teńa posega sorazmerna s škodo, ki bi nastala tej ustavni vrednoti, e posega ne bi bilo.

 

6. Za razlikovanje med politinimi strankami, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili izvoljeni v Drńavni zbor (parlamentarne stranke), in drugimi (izvenparlamentarnimi) politinimi strankami, ki ga ustvarja izpodbijana ureditev, ni videti ustavnopravno utemeljenega razloga. Diskriminacije ni mogoe utemeljiti z razlogi prepreevanja pretirane drobitve oziroma zagotavljanja normalnega funkcioniranja zakonodajnega telesa; za dosego tega cilja izpodbijana rešitev ni nujno potrebna, ker se isti cilj lahko doseńe z volilnim pragom. Prav tako izpodbijane ureditve ni mogoe utemeljiti z zagotavljanjem resnosti kandidiranja na volitvah in izloanjem kandidatur, ki nimajo mońnosti za uspeh, oziroma s prepreevanjem kandidiranja zgolj zaradi pridobivanja sredstev iz prorauna; za dosego tega cilja je izloitev vseh izvenparlamentarnih strank iz drńavnega financiranja pretiran ukrep.

 

7. Drńava z izpodbijano ureditvijo ustvarja razlike med politinimi strankami in v tekmovanju med njimi ne ohranja nevtralne vloge. Razlikovanje pomeni poseg v naelo enakosti volilne pravice. Glede na to, da za ta poseg ni nobene ustavnopravne utemeljitve, je doloba prvega odstavka 23. lena ZPolS v neskladju s 43. lenom Ustave.

 

8. Z razveljavitvijo dela dolobe prvega odstavka 23. lena ZPolS bi Ustavno sodiše dejansko dopolnilo Zakon, saj bi razširilo drńavno financiranje strank. Ker Zakon ureja sporno vprašanje na nain, ki ne omogoa razveljavitve (48. len Zakona o Ustavnem sodišu, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), se je Ustavno sodiše odloilo, da zgolj ugotovi protiustavnost in nalońi zakonodajalcu, da jo odpravi.

 

9. Zakonodajalec mora v roku, doloenem v izreku te odlobe, spremeniti oziroma dopolniti protiustavno ureditev tako, da bo odpravil diskriminacijo med parlamentarnimi in izvenparlamentarnimi strankami. Pri tem sicer lahko postavi doloen prag za pridobitev sredstev iz drńavnega prorauna - ta prag je lahko izrańen v številu glasov, pridobljenih na volitvah, ali v kakšnem drugem merilu. Vendar je lahko ta prag le tolikšen, da preprei pridobivanje denarja iz prorauna politinim strankam, ki so vlońile kandidature, za katere se je na volitvah izkazalo, da niso imele nobenih realnih mońnosti za uspeh (za pridobitev vsaj enega poslanskega mandata). Iz drńavnega financiranja je torej dopustno izloiti le tiste politine stranke, za katere se na volitvah izkańe, da niso imele nikakršnih realnih mońnosti za pridobitev vsaj enega mandata. S to omejitvijo zakonodajalec prepreuje kandidiranje na volitvah zgolj z namenom pridobivati sredstva iz prorauna. Prag za pridobitev sredstev iz drńavnega prorauna je lahko veji od zahtevanega števila podpisov, s katerimi je potrebno podpreti kandidaturo. Zakonodajalec ima torej pravico, da pri doloanju potrebne podpore za kandidiranje izbere nińji prag, pri doloanju pogojev za pridobitev denarja iz drńavnega prorauna pa višjega; v prvem primeru je  namre  potrebna veja previdnost, ker je napovedovanje uspeha posameznih list na volitvah negotovo. V drugem primeru pa je resnost kandidature mogoe presoditi po dejanskem izidu volitev.   

 

                              C.

 

10. Ustavno sodiše je sprejelo to odlobo na podlagi 48. lena ZUstS  v  sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez ebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Ge - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukiƒ.  Odlobo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik ebulj, ki je dal odklonilno loeno mnenje.

Opomba:

1To naelo je v nemški ustavnopravni teoriji in ustavnosodni praksi znano pod imenom "Recht auf Chancengleichheit".

 

 

                               P r e d s e d n i k :

                               Franc Testen

         Odkolnilno loeno mnenje sodnika dr. ebulja

 

V tej zadevi je Ustavno sodiše na seji dne 11.3.1999 odloilo, da je v neskladju z Ustavo, da prvi odstavek 23. lena Zakona o politinih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 - v nadaljevanju: ZPolS) omejuje financiranje politinih strank iz drńavnega prorauna na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor.

 

Ustavno sodiše je to svojo odloitev oprlo na kršitev prvega odstavka 43. lena Ustave. Po mnenju mojih kolegic in kolegov, ki so glasovali za takšno odloitev, naj bi bila z dolobo prvega odstavka 23. lena ZPolS kršena enakost pasivne volilne pravice. Kršitev naj bi bila v pravno neenakih mońnostih politinih strank glede doloanja kandidatov, glede volilne kampanje in glede drńavnega financiranja in povrail stroškov volilne kampanje. Oziroma še konkretneje: "Razlikovanje med politinimi strankami glede drńavnega financiranja pomeni poseg v naelo enakih konkurennih mońnosti politinih strank in s tem v naelo enakosti pasivne volilne pravice".

 

Glasoval sem proti takšni odloitvi. Ne v prvi vrsti zaradi tega, ker se s temi ugotovitvami ne bi strinjal, temve predvsem zaradi tega, ker menim, da 23. len ZPolS sploh ne ureja financiranja volilne kampanje in tudi ni temu namenjen. Ta len po mojem mnenju zagotavlja le dodatna sredstva za delo tistim strankam, ki se jim je obseg dela poveal zaradi tega, ker so s svojimi izvoljenimi kandidati za poslance prišle v Drńavni zbor. Politina stranka, ki je preko "svojih" poslancev prišla na oblast, ima ńe zaradi tega dejstva samega ve dela. In po mojem mnenju so prav temu namenjena sredstva iz 23. lena (uinkovitemu izvrševanju oblasti). Ta sredstva so zato tudi omejena na as trajanja mandatov poslancev. Po mojem mnenju se tudi ne bi smela prelivati med sredstva za financiranje volilne kampanje. Vendar do tega vprašanja ob obravnavi te zadeve nismo prišli.

 

Takšno svoje stališe utemeljujem tudi z dejstvom, da so financiranju volilne kampanje namenjena druga proraunska sredstva. To so sredstva, ki se kot delno povrailo stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje zagotavljajo po dolobah Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97 - v nadaljevanju: ZVolK). len 17  ZVolK doloa, da se za financiranje volilne kampanje uporabljajo dolobe zakona, ki ureja financiranje strank (ZPolS), e ta zakon (ZVolK) ne doloa drugae. In po mojem mnenju financiranje volilne kampanje iz drńavnega prorauna ZVolK ureja drugae.  Ureja ga sicer kot naknadno delno povrailo stroškov, vendar ureja ga - in to za vse organizatorje volilne kampanje (same kandidate, predlagatelje kandidatov ali list kandidatov, politine stranke in druge organizatorje) in  tudi ne le za tiste, katerih listam so pripadli mandati za poslance, temve pod doloenimi pogoji (in v razlini višini) tudi drugim (21. len ZVolK). Zato po mojem mnenju ta ureditev izkljuuje uporabo sredstev iz 23. lena ZPolS za financiranje volilne kampanje.

 

Naj zakljuim: Morda 23. len ZPolS krši kakšno dolobo Ustave, vendar po mojem mnenju gotovo ne  pasivne volilne pravice po 43. lenu Ustave. Slednjo morda kršijo dolobe 21. lena ZVolK, vendar ta ni bila predmet ocene v tej zadevi.

 

 

                               Dr. Janez ebulj