Identification: SLO-1999-1-003
U-I-367/96
11.03.1999
>DOKUMENT : US19372
>ZAUPNOST :
>REPUB : 5
>VRSTAD : 01
>DVLOG : 961122
>VRSTAV : 23
>VRSTAA : 03
>DODL : 990311
>VODL : 1
>VREŠ : 01
>JEZIK : 1
>DVHOD : 990406
>POD :
P18 Ostalo
>ZADEVA :
U-I-367/96
>EVIDENCA :
E-19/99
>IMEVLAG :
Nacionalna stranka dela, Ajdovš ina
>AKT :
Zakon o politi nih strankah (Uradni list RS, št. 62/94) (ZPolS), 1. odst. 23. l.
>PROBLEM :
Ustavno sodiš e, dolo itev roka zakonodajalcu za odpravo neskladja zakonske norme z Ustavo.
Politi ne stranke, financiranje.
Volitve, enakost volilne pravice.
Odklonilno lo eno mnenje Ustavnega sodnika.
Pravna podlaga:
Ustava, 1. odst. 43. l.
Zakon o Ustavnem sodiš u (ZUstS), 48. l.
>SKLEPI :
>IZREK :
V neskladju z Ustavo je, da prvi odstavek 23. lena Zakona o politi nih strankah omejuje financiranje politi nih strank iz drńavnega prora una na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor. Drńavni zbor mora to neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odlo be v Uradnem listu Republike Slovenije.
>TEKST :
Izlo itev politi nih strank, ki niso pridobile mandatov na volitvah v Drńavni zbor, iz drńavnega financiranja, pomeni nedopustno diskriminacijo teh strank in s tem poseg v enakost volilne pravice (43. len Ustave). Zakonodajalec sicer lahko dolo i prag za pridobivanje sredstev iz drńavnega prora una, vendar je lahko ta prag le tolikšen, da izlo i iz drńavnega financiranja politi ne stranke, ki so predlagale liste, za katere se je na volitvah izkazalo, da niso imele realnih mońnosti za pridobitev vsaj enega mandata. S tem namre zakonodajalec prepre uje kandidiranje zgolj z namenom pridobivati sredstva iz drńavnega prora una.
>AVTOR :
>OBJAVA :
Uradni list RS, št. 24/99
>POSLANO :
>OPOMBA :
K obravnavani zadevi sta bile s sklepom Ustavnega sodiš a z dne 17. 12. 1998 pridruńeni zadevi št. U-I-4/98 in št. U-I-6/98 zaradi skupnega obravnavanja in odlo anja.
POLNI TEKST:
U-I-367/96
11.3.1999
O D L O B A
Ustavno sodiš e je v postopku za oceno ustavnosti, za etem na pobude Nacionalne stranke dela, Ajdovš ina, ki jo zastopa predsednik Marjan Poljšak, Nove stranke, Ljubljana, ki jo zastopa tajnik Blań Babi , politi ne stranke Republikanci Slovenije, Velenje, ki jo zastopa predsednik Adolf Štorman, in Stranke enakopravnih deńel, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Jońef Jarh, na seji dne 11. marca 1999
o d l o i l o :
V neskladju z Ustavo je, da prvi odstavek 23. lena Zakona o politi nih strankah (Uradni list RS, št. 62/94) omejuje financiranje politi nih strank iz drńavnega prora una na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor. Drńavni zbor mora to neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odlo be v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ń i t e v
A.
1. Pobudniki izpodbijajo dolo be 23. lena Zakona o politi nih strankah (v nadaljevanju: ZPolS), ki urejajo financiranje politi nih strank iz drńavnega prora una. Pobudniki menijo, da je dolo ba, ki omejuje prora unsko financiranje na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor (v nadaljevanju: parlamentarne stranke), protiustavna. Po njihovem mnenju ta dolo ba nedopustno diskriminira vse druge (izvenparlamentarne) politi ne stranke. Pobudniki menijo, da je izpodbijana dolo ba v neskladju s 14. lenom Ustave ter z ustavnim na elom demokrati ne drńave. Navajajo, da "denar pomeni politi ni stranki mońnost delovanja, zato je z odvzemom na volitvah prisluńenih finan nih sredstev stranki odvzeta mońnost enakopravnega nastopanja v politi nem prostoru". Politi no delovanje izvenparlamentarnih strank po njihovem mnenju zaradi izpodbijane ureditve odmira, nove politi ne opcije pa se ne razvijajo.
2. Drńavni zbor na pobudo ni odgovoril.
B.
3. Izpodbijani 23. len ZPolS dolo a:
"Stranka, katere kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v drńavni zbor, ima pravico do sredstev iz prora una glede na število dobljenih glasov v vseh volilnih enotah na zadnjih volitvah v Drńavni zbor.
Stranka iz prejšnjega odstavka ima pravico do sredstev iz prora una za vsak dobljen glas na volilnega upravi enca v višini 30 tolarjev. Znesek se dodeljuje stranki mese no.
Znesek iz prejšnjega odstavka se mese no usklajuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen po zadnjih znanih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko."
4. Ustava v prvem odstavku 43. lena dolo a, da je volilna pravica splošna in enaka. Na elo enakosti volilne pravice se nanaša na pravico voliti (aktivna volilna pravica) in pravico biti voljen (pasivna volilna pravica). Na elo enakosti pasivne volilne pravice prepoveduje drńavi diskriminirati ali privilegirati dolo ene kandidate, politi ne stranke ali druge politi ne skupine v konkuren nem boju za glasove volivcev. Politi nim strankam morajo biti pravno zagotovljene enake konkuren ne mońnosti glede dolo anja kandidatov, glede volilne kampanje, glede drńavnega financiranja in glede povra il stroškov volilne kampanje.1 Bistvo na ela enakih mońnosti je v tem, da drńava (prav tako pa tudi lokalne skupnosti) nevtralno deluje na tekmovanje med politi nimi strankami za pridobivanje oziroma ohranjanje politi ne oblasti na volitvah.
5. Razlikovanje med politi nimi strankami glede drńavnega financiranja pomeni poseg v na elo enakih konkuren nih mońnosti politi nih strank in s tem v na elo enakosti pasivne volilne pravice. To razlikovanje je poseg v ustavno zagotovljeno enakost volilne pravice. Takšen poseg je ustavno dopusten samo v primeru, da varuje neko drugo ustavno vrednoto, da je za dosego tega cilja nujen (neizogiben) in da je teńa posega sorazmerna s škodo, ki bi nastala tej ustavni vrednoti, e posega ne bi bilo.
6. Za razlikovanje med politi nimi strankami, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili izvoljeni v Drńavni zbor (parlamentarne stranke), in drugimi (izvenparlamentarnimi) politi nimi strankami, ki ga ustvarja izpodbijana ureditev, ni videti ustavnopravno utemeljenega razloga. Diskriminacije ni mogo e utemeljiti z razlogi prepre evanja pretirane drobitve oziroma zagotavljanja normalnega funkcioniranja zakonodajnega telesa; za dosego tega cilja izpodbijana rešitev ni nujno potrebna, ker se isti cilj lahko doseńe z volilnim pragom. Prav tako izpodbijane ureditve ni mogo e utemeljiti z zagotavljanjem resnosti kandidiranja na volitvah in izlo anjem kandidatur, ki nimajo mońnosti za uspeh, oziroma s prepre evanjem kandidiranja zgolj zaradi pridobivanja sredstev iz prora una; za dosego tega cilja je izlo itev vseh izvenparlamentarnih strank iz drńavnega financiranja pretiran ukrep.
7. Drńava z izpodbijano ureditvijo ustvarja razlike med politi nimi strankami in v tekmovanju med njimi ne ohranja nevtralne vloge. Razlikovanje pomeni poseg v na elo enakosti volilne pravice. Glede na to, da za ta poseg ni nobene ustavnopravne utemeljitve, je dolo ba prvega odstavka 23. lena ZPolS v neskladju s 43. lenom Ustave.
8. Z razveljavitvijo dela dolo be prvega odstavka 23. lena ZPolS bi Ustavno sodiš e dejansko dopolnilo Zakon, saj bi razširilo drńavno financiranje strank. Ker Zakon ureja sporno vprašanje na na in, ki ne omogo a razveljavitve (48. len Zakona o Ustavnem sodiš u, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), se je Ustavno sodiš e odlo ilo, da zgolj ugotovi protiustavnost in nalońi zakonodajalcu, da jo odpravi.
9. Zakonodajalec mora v roku, dolo enem v izreku te odlo be, spremeniti oziroma dopolniti protiustavno ureditev tako, da bo odpravil diskriminacijo med parlamentarnimi in izvenparlamentarnimi strankami. Pri tem sicer lahko postavi dolo en prag za pridobitev sredstev iz drńavnega prora una - ta prag je lahko izrańen v številu glasov, pridobljenih na volitvah, ali v kakšnem drugem merilu. Vendar je lahko ta prag le tolikšen, da prepre i pridobivanje denarja iz prora una politi nim strankam, ki so vlońile kandidature, za katere se je na volitvah izkazalo, da niso imele nobenih realnih mońnosti za uspeh (za pridobitev vsaj enega poslanskega mandata). Iz drńavnega financiranja je torej dopustno izlo iti le tiste politi ne stranke, za katere se na volitvah izkańe, da niso imele nikakršnih realnih mońnosti za pridobitev vsaj enega mandata. S to omejitvijo zakonodajalec prepre uje kandidiranje na volitvah zgolj z namenom pridobivati sredstva iz prora una. Prag za pridobitev sredstev iz drńavnega prora una je lahko ve ji od zahtevanega števila podpisov, s katerimi je potrebno podpreti kandidaturo. Zakonodajalec ima torej pravico, da pri dolo anju potrebne podpore za kandidiranje izbere nińji prag, pri dolo anju pogojev za pridobitev denarja iz drńavnega prora una pa višjega; v prvem primeru je namre potrebna ve ja previdnost, ker je napovedovanje uspeha posameznih list na volitvah negotovo. V drugem primeru pa je resnost kandidature mogo e presoditi po dejanskem izidu volitev.
C.
10. Ustavno sodiš e je sprejelo to odlo bo na podlagi 48. lena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez ebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Ge - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Luki. Odlo bo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik ebulj, ki je dal odklonilno lo eno mnenje.
Opomba:
1To na elo je v nemški ustavnopravni teoriji in ustavnosodni praksi znano pod imenom "Recht auf Chancengleichheit".
P r e d s e d n i k :
Franc Testen
Odkolnilno lo eno mnenje sodnika dr. ebulja
V tej zadevi je Ustavno sodiš e na seji dne 11.3.1999 odlo ilo, da je v neskladju z Ustavo, da prvi odstavek 23. lena Zakona o politi nih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 - v nadaljevanju: ZPolS) omejuje financiranje politi nih strank iz drńavnega prora una na stranke, katerih kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Drńavni zbor.
Ustavno sodiš e je to svojo odlo itev oprlo na kršitev prvega odstavka 43. lena Ustave. Po mnenju mojih kolegic in kolegov, ki so glasovali za takšno odlo itev, naj bi bila z dolo bo prvega odstavka 23. lena ZPolS kršena enakost pasivne volilne pravice. Kršitev naj bi bila v pravno neenakih mońnostih politi nih strank glede dolo anja kandidatov, glede volilne kampanje in glede drńavnega financiranja in povra il stroškov volilne kampanje. Oziroma še konkretneje: "Razlikovanje med politi nimi strankami glede drńavnega financiranja pomeni poseg v na elo enakih konkuren nih mońnosti politi nih strank in s tem v na elo enakosti pasivne volilne pravice".
Glasoval sem proti takšni odlo itvi. Ne v prvi vrsti zaradi tega, ker se s temi ugotovitvami ne bi strinjal, temve predvsem zaradi tega, ker menim, da 23. len ZPolS sploh ne ureja financiranja volilne kampanje in tudi ni temu namenjen. Ta len po mojem mnenju zagotavlja le dodatna sredstva za delo tistim strankam, ki se jim je obseg dela pove al zaradi tega, ker so s svojimi izvoljenimi kandidati za poslance prišle v Drńavni zbor. Politi na stranka, ki je preko "svojih" poslancev prišla na oblast, ima ńe zaradi tega dejstva samega ve dela. In po mojem mnenju so prav temu namenjena sredstva iz 23. lena (u inkovitemu izvrševanju oblasti). Ta sredstva so zato tudi omejena na as trajanja mandatov poslancev. Po mojem mnenju se tudi ne bi smela prelivati med sredstva za financiranje volilne kampanje. Vendar do tega vprašanja ob obravnavi te zadeve nismo prišli.
Takšno svoje stališ e utemeljujem tudi z dejstvom, da so financiranju volilne kampanje namenjena druga prora unska sredstva. To so sredstva, ki se kot delno povra ilo stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje zagotavljajo po dolo bah Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97 - v nadaljevanju: ZVolK). len 17 ZVolK dolo a, da se za financiranje volilne kampanje uporabljajo dolo be zakona, ki ureja financiranje strank (ZPolS), e ta zakon (ZVolK) ne dolo a druga e. In po mojem mnenju financiranje volilne kampanje iz drńavnega prora una ZVolK ureja druga e. Ureja ga sicer kot naknadno delno povra ilo stroškov, vendar ureja ga - in to za vse organizatorje volilne kampanje (same kandidate, predlagatelje kandidatov ali list kandidatov, politi ne stranke in druge organizatorje) in tudi ne le za tiste, katerih listam so pripadli mandati za poslance, temve pod dolo enimi pogoji (in v razli ni višini) tudi drugim (21. len ZVolK). Zato po mojem mnenju ta ureditev izklju uje uporabo sredstev iz 23. lena ZPolS za financiranje volilne kampanje.
Naj zaklju im: Morda 23. len ZPolS krši kakšno dolo bo Ustave, vendar po mojem mnenju gotovo ne pasivne volilne pravice po 43. lenu Ustave. Slednjo morda kršijo dolo be 21. lena ZVolK, vendar ta ni bila predmet ocene v tej zadevi.
Dr. Janez ebulj